APDEJT.si

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un naj bi prihodnji teden obiskal Peking in se udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po letu 2019. Obstajajo tudi ugibanja o morebitnem tristranskem srečanju s Putinom in Xi Jinpingom.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Donald Trump je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim zavrnil dobavo raket Tomahawk Ukrajini in pozval obe strani k takojšnji ustavitvi vojne. Zelenski je po srečanju opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji in izrazil upanje, da bo Trump pritisnil na Putina, da ustavi vojno. Trump naj bi Madžarsko izbral za srečanje s Putinom, ker mu je madžarski premier Viktor Orban všeč.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un bo prihodnji teden obiskal Kitajsko, kjer se bo udeležil vojaške parade v Pekingu. To bo redek obisk v tujini za Kima, ki se bo srečal z voditelji Kitajske in Rusije, dveh najpomembnejših zaveznic Severne Koreje. Dogodek sovpada s prizadevanji Washingtona in Seula za izboljšanje odnosov s Severno Korejo. Kitajska bo parada organizirala v Pekingu.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi so propadla, saj sta se ameriška in izraelska delegacija umaknili iz Dohe na posvetovanja po odgovoru Hamasa. To odločitev je potrdil ameriški odposlanec Steve Witkoff, kar nakazuje, da Hamas ne želi prekinitve ognja. Vse kaže na skorajšnjo veliko izraelsko ofenzivo v Gazi.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Izrael je obtožil Hamas kršenja premirja in izvedel napade na območju Gaze, pri čemer naj bi izraelske letalske sile napadle območje Rafe. Palestinski viri so poročali, da je izraelska mornarica močno obstreljevala obalo. Hamas je zanikal obtožbe ZDA o načrtovanju kršitve premirja. Po podatkih medijske pisarne v Gazi naj bi Izrael od 1. oktobra zagrešil 47 kršitev premirja, v katerih je umrlo 38 Palestincev.

Med koncertom reperjev Jala Brat in Buba Corelli v Poreču je bil iz Slovenije, po imenu Teo, brutalno pretepen. Pet oseb naj bi ga napadlo in ga med udarjanjem ter skakanjem po njem pustilo z zlomljeno lobanjo. Teo je po lastni izpovedi izstopil iz kluba na sveži zrak, ko ga je brez opozorila fizično napadla skupina. Zaradi hudih poškodb so ga prepeljali v bolnišnico v Puli.

Donald Trump je ukazal obnovo testiranja jedrskega orožja v ZDA, s čimer naj bi se država postavila ob bok Rusiji in Kitajski. Kot razlog za to odločitev je navedel njune programe razvoja jedrskega orožja. Trump je obrambno ministrstvo pozval k takojšnji izvedbi testiranj.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je na srečanju obrambnih ministrov ASEAN-Plus (ADMM-Plus) izpostavil forum kot temelj miru in stabilnosti v Indo-Pacifiku ter predstavil indijsko vizijo MAHASAGAR za vključujočo varnost. Ob robu srečanja se je Singh srečal tudi s singapurskim obrambnim ministrom Chan Chun Singom, s katerim sta razpravljala o širitvi dvostranskih obrambnih vezi.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovno izpostavil svoje stališče, da je Evropa že v vojni, ter opozoril na naraščajoče tveganje globalnega konflikta. Poudaril je, da zahodni voditelji niso razumeli, da bi vstop Ukrajine v EU lahko predstavljal eksistencialno grožnjo za Rusijo.

V Bosni in Hercegovini je razglašen rdeči meteoalarm zaradi ekstremnih temperatur, ki lahko dosežejo do 41 stopinj Celzija. Prebivalcem svetujejo previdnost, spremljanje vremenskih napovedi in upoštevanje navodil pristojnih organov. Priporočajo izogibanje aktivnostim na prostem.